Spomenik z vodnjakom je bil postavljen leta 1908 in je skupno delo radovljiškega mojstra kamnoseka Janeza Vurnika in njegovega učenca Jožefa Pavlina. Vrhnji del spomenika je delo Jožefa Pavlina, spodnji del pa delo Janeza Vurnika.

Deček s knjigami predstavlja šolarja, ki mu je Josipina Hočevar pomagala priti do izobrazbe. Kamnoseku Jožefu Pavlinu je ob izdelavi spomenika poziral 12 letni šolar Karel Grilc iz vasi Zapuže.

V medaljonu je portret dobrotnice Josipine Hočevar. Celoten spomenik simbolično povezuje njeno pomoč šolarjem in učiteljem v Radovljici ter darovanje denarja za gradnjo mestnega vodovoda.

Napis na spomeniku: »Plemeniti dobrotnici gospe Josipini Hočevarjevi v hvaležen spomin poklonilo nje rojstno mesto Radovljica.« Josipina Hočevar, rojena Mulej (Radovljica, 1824 – Krško, 1911), je bila zaradi dobrotništva častna meščanka Radovljice.

Spodnji del z vodnjakom je izdelal kamnosek Janez Vurnik. Slog je historizem, z vplivom takrat v Sloveniji močno uveljavljene secesije. Rastlinski motivi in skalovje pri straneh simbolično spreminjajo vodnjak v izvir vode v naravi.

Voda iz pipe je pitna. Pred gradnjo mestnega vodovoda leta 1907 so imeli v Radovljici velike težave z vodo. Uporabljali so srednjeveški vodnjak in vodnjake nižje pod mestom, ki so v sušnih obdobjih presahnili.